O metodah

Moje glavno vodilo v psihoterapiji je, da je vsak človek svet zase, poseben in enkraten. Zato se je treba tudi v terapiji prilagoditi vsakemu posamezniku, kar pomeni, da je možno, da stvari, ki pri nekom povzročijo pomembne premike ali odprejo nova obzorja, pri drugem sploh ne bodo delovale.

Do danes se je iz začetne Freudove psihoanalize v več kot 120 letih razvilo res veliko različnih psihoterapevtskih smeri. Vsaka ima svoje posebnosti in daje poudarek določenim vidikom. Nobena ni boljša ali slabša. Ene so bolj primerne za nekatere ljudi in probleme, druge za drugačne. Tudi raziskave so pokazale, da uspešnost terapij ni odvisna od psihoterapevtske smeri, ampak da največji delež pri uspehu nosi pristen odnos med klientom in terapevtom.

Zato skušam v svojem delu združevati in uporabljati spoznanja različnih smeri.

Moja osnovna psihoterapevtska smer, v kateri sem tudi končala specializacijo, pa je logoterapija, zato v nadaljevanju nekaj več o tej smeri.

Logoterapija

Logoterapija (logos = smisel, gr.) odgovarja na večno človekovo vprašanje o smislu bivanja, smislu trpljenja, smislu slehernega doživljanja in početja.

To smer je v 40-ih letih 20. stoletja razvil znan dunajski psihiater, dr. Viktor Emanuel Frankl (1905–1997), potem ko je preživel grozote koncentracijskega taborišča med 2. svetovno vojno.

Bistvo njegove teorije je prepričanje, da je človekova prvenstvena motivacijska sila njegovo iskanje smisla.

Sloni na treh glavnih predpostavkah, in sicer:

  1. Da je človek svobodno bitje, ki ima sposobnost, da se sam odloča in izbira (in hkrati prevzema odgovornost za te svoje izbire)
  2. Da je osnovno človekovo prizadevanje volja do smisla
  3. Da človek išče smisel v vsakem trenutku in obdobju svojega življenja

Več o logoterapiji in njenem očetu, Viktorju Franklu, si lahko preberete na strani Stopinje.

Osebno in poslovno svetovanje

Svetovanje je namenjeno iskanju ustreznih rešitev za konkretne in aktualne težave.

Svetovanje ni psihoterapija, temveč pragmatičen, edukativen in k rešitvam usmerjen način pogovora in dela, kjer tako klient kot svetovalec aktivno in vzajemno sodelujeta. Poudarek je na dopolnjevanju in aktivni vlogi obeh strani ter sprotni evalvaciji stanja in temu ustrezne prilagoditve.

 

»Those who have a "why" to live, can bear with almost any "how".«
»Tisti, ki imajo smisel v življenju, lahko prenesejo skoraj vse.« Nietzsche