O metodah

Moje glavno vodilo v psihoterapiji je, da je vsak človek svet zase, poseben in enkraten. Zato se je treba tudi v terapiji prilagoditi vsakemu posamezniku, kar pomeni, da je možno, da stvari, ki pri nekom povzročijo pomembne premike ali odprejo nova obzorja, pri drugem sploh ne bodo delovale.

Do danes se je iz začetne Freudove psihoanalize v več kot 120 letih razvilo res veliko različnih psihoterapevtskih smeri. Vsaka ima svoje posebnosti in daje poudarek določenim vidikom. Nobena ni boljša ali slabša. Ene so bolj primerne za nekatere ljudi in probleme, druge za drugačne. Tudi raziskave so pokazale, da uspešnost terapij ni odvisna od psihoterapevtske smeri, ampak da največji delež pri uspehu nosi pristen odnos med klientom in terapevtom.

Zato skušam v svojem delu združevati in uporabljati spoznanja različnih smeri.

Moja osnovna psihoterapevtska smer, v kateri sem tudi končala specializacijo, pa je logoterapija, zato v nadaljevanju nekaj več o tej smeri.

Logoterapija

Logoterapija (logos = smisel, gr.) odgovarja na večno človekovo vprašanje o smislu bivanja, smislu trpljenja, smislu slehernega doživljanja in početja.

To smer je v 40-ih letih 20. stoletja razvil znan dunajski psihiater, dr. Viktor Emanuel Frankl (1905–1997), potem ko je preživel grozote koncentracijskega taborišča med 2. svetovno vojno.

Bistvo njegove teorije je prepričanje, da je človekova prvenstvena motivacijska sila njegovo iskanje smisla.

Sloni na treh glavnih predpostavkah, in sicer:

1. Da je človek svobodno bitje, ki ima sposobnost, da se sam odloča in izbira (in hkrati prevzema odgovornost za te svoje izbire)
2. Da je osnovno človekovo prizadevanje volja do smisla
3. Da človek išče smisel v vsakem trenutku in obdobju svojega življenja

Več o logoterapiji in njenem očetu, Viktorju Franklu, si lahko preberete na strani Stopinje.

Osebno in poslovno svetovanje

Svetovanje je namenjeno iskanju ustreznih rešitev za konkretne in aktualne težave.

Svetovanje ni psihoterapija, temveč pragmatičen, edukativen in k rešitvam usmerjen način pogovora in dela, kjer tako klient kot svetovalec aktivno in vzajemno sodelujeta. Poudarek je na dopolnjevanju in aktivni vlogi obeh strani ter sprotni evalvaciji stanja in temu ustrezne prilagoditve.

• Osebno svetovanje - odnos do samega sebe, težave pri soočanju z neuspehi, samozavest, medosebni odnosi, težave v partnerstvu, težave v družini, pomanjkanje motivacije ali volje do dela in življenja, strah pred ljudmi, strah pred nastopi. Osebno svetovanje zajema področje odnosa klienta do samega sebe ter vpliv in urejanje zunanjih dejavnikov medosebnih področij.

• Poslovno svetovanje - težave na delovnem mestu in strah pred izgubo zaposlitve, soočanje z izgubo zaposlitve, proces iskanja zaposlitve, priprava na zaposlitev, prvi razgovor in obdobje poskusne dobe, posledice mobinga, občutki ujetosti in kariernega obstanka, pomanjkanje motivacije za delo, občutki brezsmiselnosti pri delu. Kadrovske spremembe pri delu, komunikacija z zaposlenimi, ureditev delovne etike in komunikacija s poslovnimi partnerji. Priprava vodilnih kadrov na strukturne spremembe in uvajanje zaposlenih pri implementaciji novega načina dela.